Celiakija

Celiakija je kronična in neozdravljiva sistemska avtoimuna bolezen z genetsko preddispozicijo, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Gluten lahko povzroči okvaro sluznice tankega črevesa, ki se stanjša (atrofija črevesnih resic), kar ima za posledico zmanjšano funkcijo črevesa in motnje v absorpciji hrane. Še največkrat je prisotna slabokrvnost in predvsem pri otrocih izguba telesne teže. Driska in hujšanje kot tipična znaka sta pri odraslih prisotna precej redko. Pogosto so prizadeti tudi drugi organski sistemi, saj je celiakija bolezen, ki prizadene celoten organizem in se kaže s številnimi resnimi zapleti. Zdravila zaenkrat še ne poznamo, učinkovito zdravljenje pa predstavlja brezglutenska dieta.

  • Po evropski direktivi je živilo brez glutena tisto, ki vsebuje manj kot 20 mg glutena na kilogram – že pol zrna pšenice v enem kilogramu riža to vrednost presega.

  • Oves pri osebah s celiakijo predstavlja ''sivo območje'' - nekateri ga tolerirajo, drugi ne.

Laktozna intoleranca

Laktoza je mlečni sladkor, disaharid, zgrajen iz glukoze in galaktoze. Za razgradnjo laktoze na ta dva sladkorja (in s tem omogočeno absorpcijo) je potreben encim laktaza, ki se nahaja v začetnem delu tankega črevesa. O laktozni intoleranci govorimo, ko je laktaze premalo ali pa je povsem odsotna. Katere mlečne izdelke oseba prenaša, je odvisno od količine encima, ki ga ima.

Problematični so mleko, smetana in mlečni sladoledi, zato se je potrebno tem živilom izogibati oz. jih nadomestiti z izdelki brez laktoze. Encim laktazo je sicer mogoče vnesti tudi v obliki tablet. Pri izločitvi mlečnih izdelkov iz prehrane je treba paziti, da v telo vnesemo zadostno količino kalcija. Vir kalcija so npr. ribe, oreščki, suhe fige in marelice, jagode, borovnice, zelena zelenjava in soja.

  • Približno 65% svetovne populacije ima laktozno intoleranco, vendar se njena pojavnost razlikuje med etničnimi skupinami. Tako je v nekaterih predelih Azije in Afrike prevalenca skoraj 100%, v nekaterih predelih severne Evrope pa manj kot 10%.

  • Laktoza se večkrat dodaja živilom, v katerih je ne bi pričakovali (salamam, čipsom, zdravilom…), zato morajo biti osebe s hujšimi oblikami intolerance pozorne na deklaracije, ki opozarjajo na prisotnost laktoze.

  • Nekatere osebe z lažjo obliko laktozne intolerance nimajo težav z uživanjem surovega mleka ali kozjega in ovčjega mleka.

Carousel imageCarousel image

Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB)

Kronično vnetna črevesno bolezen (KVČB) zaznamuje (kot že ime pove) kronično vnetje v prebavni cevi s pojavom razjed, vnetnih infiltratov in poškodb stene prebavne cevi. Na infografiki smo povzeli glavne razlike med ulceroznim kolitisom in Crohnovo boleznijo, pri približno 10% bolnikov pa je meja med boleznima nejasna. KVČB naj bi prizadela okrog 11 milijonov ljudi po celem svetu, prav tako pa tudi pojavnost v Sloveniji ni zanemarljiva. Po podatkih izpred nekaj let naj bi bila letna pojavnost ulceroznega kolitisa in Crohnove bolezni okrog 5 na 100.000 ljudi. Možni zapleti obeh bolezni so lahko zelo resni (od pojava krvavitev in zožitev črevesa do zaostanka rasti pri otrocih), potek bolezni pa zelo različen in nepredvidljiv.

Sindrom razdražljivega črevesja (IBS)

Sindrom razdražljivega črevesja (angl. IBS) je funkcionalna motnja, pri kateri se pojavljata bolečina ali nelagodje v predelu trebuha vsaj en dan v tednu 3 mesece zapored, ki sta povezana z motnjami v odvajanju blata. Sindrom ni ena sama bolezen, temveč skupek simptomov, ki nastanejo zaradi različnih bolezenskih stanj (sprememb v črevesni mikrobioti, prepustnosti, imunskem stanju, gibljivosti črevesa, zaradi psihosocialnih dejavnikov…). Glede na konsistenco blata ga klinično delimo na štiri podskupine. Je ena najpogostejših funkcionalnih bolezni prebavil in lahko nastopa celo pri več kot 15 % odraslih.

Ženske zbolevajo od 2- do 3-krat pogosteje kot moški. Težave so lahko v odvisnosti od menstrualnega cikla in so večje v preovulatorni fazi. Vzroki sindroma razdražljivega črevesa še niso pojasnjeni. Pri nastanku najverjetneje sodelujejo vpliv okolja, genetski faktorji, intoleranca na hrano, bakterijsko razraščanje tankega črevesa, vnetje in nepravilnosti serotoninskih signalov v prebavnem traktu.

Bolečina se večinoma pojavi pred odvajanjem blata in izzveni takoj po odvajanju. Bolečina ponoči ni nikoli prisotna, če je prisotna, je to lahko znamenje druge bolezni. Pogosto bolniki odvajajo tudi samo sluz ali sluz, pomešano z blatom. V blatu ni krvi.

IBS lahko pogosto sočasno spremljajo zunajčrevesne težave, kot so: glavobol, nespečnost, bolečine v hrbtu, občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja in boleč spolni odnos pri ženskah. 20–50% bolnikov ima sočasno fibromialgijo. Pri večini dosežemo zmanjšanje težav že s spremembo jedilnika in z izločitvijo živil, ki poslabšajo klinično sliko. To so živila z nekaterimi saharidi, kot je sorbitol, disaharidi (laktoza in fruktoza), mastne jedi…

Carousel imageCarousel image
Carousel imageCarousel image



Carousel imageCarousel image
Carousel imageCarousel image



Več infografik lahko najdete na našem Instagram profilu: www.instagram.com/gasterfelix/